Pika na i. Voda je v Ustavi!

CI ZA Slovenijo in Svobodo se je udeležila zadnjega dejanja Voda v Ustavo. Glasovanja o odloku o razglasitvi Ustavnega zakona – pravica do pitne vode oziroma novega 70.a člena Ustave Republike Slovenije.

Projekt Voda v Ustavo, Voda v zavest civilne iniciative “Za Slovenijo in svobodo” je danes prišel do vrhunca, do špice, do uresničitve primarnega cilja. Malce predelani stavek smo si izposodili iz profila našega člana Boris Turk, ki je še dodal: “Namesto zapravljanja par milijonov € za referendum ali kaj podobnega, smo z ekipo uspeli spremeniti Ustavo z brezplačnimi akcijami, zbrali preko 5o000 podpisov peticije, napisali polno člankov, jih objavili na tonamenski spletni strani in FB strani, imeli skype sestanke, stimulirali kratke video objave znanih oseb, izpostavljali problematiko v praktično vseh večjih časopisih,… Vse brezplačno. Ampak nagrada je neprecenljiva in je noben denar ne more kupiti.”

Dušan Trušnovec je v svojem slogu zapisal: “Ma super, je …..Tole je pa res ena taka fajn zgodba v lajfu…”

“Morda se danes niti še ne zavedamo povsem pomena vpisa pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije, a naši otroci nam bodo zanj hvaležni.”, je pripomnila Afrodita Hebar Kljun.

Dejan Ogrinec je zapisal: Res smo presenetili. The Guardian, Times, BBC in vrsta drugih medijev, da o neodvisnih medijih ne govorimo, je o naši pronicljivosti pisalo veličastno. Sicer so hvalili politike, …. A pozitiven pritisk in predstavljanje argumentov in predlogov je storila Civilna družba s stroko in to je najbolj za poudariti. Kajti možno je premikati gore, če se držimo skupaj, za roke, objeti. A pust’mo stat’, bi rekel Iztok Mlakar.”

Brane Golubović pa pove, da je danes Slovenija naredila veliko stvar. “Lahko smo ponosni prav vsi. Pitno vodo smo z ustavo razglasili za javno dobro, ki je prednostno namenjeno ljudem in živalim, šele nato domačemu gospodarstvu in šele nato za izvoz. S tem dejanjem branimo suverenost naše države pred težnjami s katerimi se sooča svet in Evropa, da pitna voda in vodooskrba prebivalstva postane tržno blago. Tržno blago, ki ga potrebuje prav vsakdo od nas za preživetje. Ni potrebno daleč, da bi videli, da je to realnost. V Grčiji ponovno potekajo prizadevanja nevladnih organizacij, da preprečijo privatizacijo vodooskrbe v Atenah in Solunu.”

Na slikah del članov CI ZSS: Afrodita Hebar Kljun, Brane Golubović, Romea Žbogar, Ewa Jenko Gunnčar, Dejan Ogrinec, Marjeta Pogačnik in Ana M. Jug. Na žalost zaradi obveznosti niso mogli priti Dušan Trušnovec, Marjan Kogelnik in Irena Kovačič.

Hvala vsem 60.000 podpisnikom elektronske in fizične peticije, prostovoljcem, ki ste nam pomagali in medijem, ki ste nam dovolili povedati ter politiki, ki je slišala in z 64 glasovi pitno vodo zaščitila v Ustavi RS.

 

4 Comments

  1. Igor
    6. 12. 2016 at 21:16

    Pozdravljeni.
    Seveda Vam želim čestitati za dober namen, za vloženo energijo in za doseženo. A vseeno rad poanaliziram novosti, preden se navdušim, sprejmem in oddahnem.
    Kolegica, ki se ukvarja s problematiko voda, mi je posredovala pisanje Pavla Gantarja, na katero bi želel opozoriti in Vas prosim za mnenje o upravičenosti v zapisu izraženih pomislekov. Morda – verjetno ste ga tudi že sami zasledili.
    Govoril sem s poznavalcem iz politike, ki mi je seveda zagotavljal vso prizadevnost in dobronamernost kolegov, strokovnjakov in ustavnih sodnikov, ki so sodelovali pri sestavljanju besedila. In izrazil vero, da je sestavljeno najboljše, kar je bilo možno.
    Pavel Gantar tudi ni amater, zato previdnost in preveritev njegovih navedb ne bi smela biti sporna. Ob vsej izraženi vsesplošni dobronamernosti in pripravljenosti so morda tudi še odprta vrata za razblinjanje tudi takšnih meglic v novi ustavni pridobitvi – morda kakšen popravek. Najraje brez aneksov in neobvezujočih pojasnil izven Ustave, seveda.
    Z vsem svojim dobrim namenom sem podpisal Peticijo in želim, da bi bil rezultat akcije pozitiven in varovalen – s čistim in vsakomur jasnim pomenom. Iz tega razloga vas prosim za Vaš komentar, objektivno oceno doseženega in informacijo o poti naprej.
    Hvala.
    http://www.preberi.si/content/view/15780670-Ustava-in-voda-za-ponovni-premislek.html

    • Boris Turk
      15. 1. 2017 at 14:15

      Igor, odgovoril bom na prvo in tretje od treh vprašanj iz članka “Ustava in voda: za ponovni premislek” (na strani, ki jo navajate, članka ne najdem napisanega v celoti, je pa dosegljiv na strani https://www.dnevnik.si/1042754757).

      1. vprašanje oz. razmišljanje avtorja omenjenega članka:
      “Prvič: v drugem odstavku so vodni viri opredeljeni kot javno dobro v upravljanju države. Značilno je, da je izpuščena sintagma »naravno javno dobro«, torej opuščajo opredelitev vodnih virov (in voda nasploh) prav z vidika njihove ekosistemske funkcije in dejstva, da voda ni človekov proizvod, ampak nekaj, kar človeku in vsemu drugemu živemu svetu omogoča življenje. Vodo kot naravno dobrino »antropologizirajo« in naredijo prosto razpoložljivo za človeka.”

      Odgovor:
      Se ne strinjam. Meni je beseda naravno tudi všečna, a to še ne pomeni, da bi imela v omenjenem sestavku kak bistveni pomen. Je namreč večpomenska.

      Vsakdo lahko v poljubnem sestavku česarkoli išče svojo priljubljeno besedo in se potem, ko je ne najde, sprašuje, ali opustitev te besede pomeni “antropologiziranje” ali pa karkoli, kar mu pride na pamet. Kaj ni to absurdno?

      Primer: na trgu kozmetike je vse polno izdelkov, ki se prodajajo kot naravni, vendar v meni priljubljenem pomenu besede “naraven” ni do tega pridevnika upravičen skoraj noben od teh “naravnih” izdelkov, tudi mnogi z ekološkim certifikatom ne, s tem, da kupujem pretežno ekološke produkte in živila. Nafta je tudi naravna. So mila iz nje naravna ali ne? Pri tem opredeljevanju se NIKOLI nikamor ne pride, ker je to stvar individualne percepcije, vsakdo bo mejo naravnega in sintetičnega postavil drugam. Kaj je naravno in kaj ni, ni stvar, ki bi jo lahko zakon določal.

      Človek je iz narave. Je to, kar žival ustvari, naravno? Je to, kar človek ustvari, naravno? Kje je ločnica? Pri kemiji? Kakšni kemiji? Kemijski procesi se izvajajo tudi brez vmešavanja človeka. Je ločnica pri tehnologiji? Kje točno, na kateri ravni? Skratka, beseda naravno lahko pomeni vse ali nič.

      Avtor omenjenega članka se sprašuje, zakaj piše zgolj “javno dobro” in zakaj ne “naravno javno dobro”. Zakaj ne bi napisali raje

      • – “etično javno dobro” ali
      • – “etično neskorumpirano permakulturno ekološko naravno javno dobro”

      Meni osebno “naravno” samo po sebi ni prav nič všečno, če ni ob enem tudi ETIČNO. Nekateri bi radi pojem “naravno” opredelili kot nekaj, kar prihaja od boga, nekateri kot nekaj, kar prihaja od narave, v katero človek ni vpleten, nekateri kot vse, kar je ustvarjeno na Zemlji, itd. Pojem “naravno” je več ali manj beseda, s katero se lahko v politiki manipulira kakor komu paše.

      Odgovor na 3. vprašanje:
      Tretje vprašanje avtorja omenjenega članka se nanaša na to, zakaj v členu piše »Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek samoupravnih lokalnih skupnosti, neposredno in neprofitno.« Sprašuje se, kakšna je razlika med državno in lokalno samoupravo. Mislim, da lahko odgovor na to vprašanje dobi pri vsaki občini. Vsaka občina je lokalna samoupravna skupnost. Ni državna skupnost, je le njena podmnožica.

      Zakaj pa je dobro, da za to skrbijo neposredno lokalne samoupravne skupnosti in ne vlada države ali kakšno ministrstvo (avtor omenjenega članka je nekdanji minister za okolje)? Poglejmo, kaj se zgodi, če o neki lokalni stvari odloča nekdo, ki o lokalnih problemih nima pojma. Citiram: “Idrija se bo pogreznila! […] Sredi avgusta so se v Rudniku živega srebra v likvidaciji soočili z namero gospodarskega ministrstva, da prihodnje leto ukine ves denar za vzdrževanje nezalitega dela jame.” Ministrstva včasih na račun nepoznavanja problematike občin odločajo zelo NAPAČNO. Zato je prav, da o stvareh, kot je oskrba s pitno vodo, odločajo lokalne samoupravne skupnosti neposredno.
      O pogrezanju Idrije glej:
      – http://www.primorskival.si/novica.php?oid=6003
      – http://primorske.si/Primorska/Goriska/Idrija-se-bo-pogreznila!.aspx

      • Boris Turk
        15. 1. 2017 at 14:34

        Še en primer, ki se sicer ne tiče vode. Z njim bom pokazal, kako nek pojem v zakonu v praksi prav nič ne pomeni, ko “strokovnjaki” pojem interpretirajo po svojih interesih.

        V Pravilniku o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20032006) piše:
        “Živalim mora biti zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje in je v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji glede na njihove fiziološke in etološke potrebe.”

        Kaj je problem tega? Nič, če bi se v praksi kaj od tega upoštevalo. Pa se ne. V Sloveniji je namreč dovoljena baterijska reja perutnine. “Strokovjaki” so rekli, da zaprta kletka v velikosti cca 40 x 40 cm za takšno žival dovolj velika. Po njihovi opredelitvi pojem svoboda pomeni, da se lahko obrneš okoli svoje osi, nič več. Po njihovi opredelitvi te živali nimajo fiziološke potrebe po neposrednih sončnih žarkih. Skratka, zelo super “znanstveno”.

        Če se vrnemo na člen o vodi v Ustavi… zdaj pa dajmo tem “strokovnjakom” v roke pojem “NARAVNO”?! Ne. Raje ne, prosim. Bom bruhal. Ne bi rad vedel, kakšno čudaško interpretacijo besede “naravno” bi znali najti v sestavku “NARAVNO javno dobro” in jo opremiti z “znanstveno dokazano”.

  2. Dušan Trušnovec
    16. 1. 2017 at 12:42

    Pozdravljeni Igor. …Dodal bi še svoje mnenje glede tega komentarja Pavla Gantarja. : Seveda verjamem, da on ve precej o teh stvareh in predvsem glede na to da je bil svoje čase celo minister za okolje in prostor, zagotovo lahko prispeva kvalitetne komentarje in mnenja. . Pa vendar ob vsem trudu tako strokovnjakov, kot tudi laične javnosti preko celega leta, se on ni oglašal, ali kakorkoli komentiral proces , ki je na koncu privedel do vpisa pravice do Vode v Ustavo. Potem pa se oglasiti, ko je že vse mimo in modrovati o tem, je najmanj neresno in neprofesionalno ! Kje je bil ves ta čas, ko bi se lahko oglasil in prispeval morda kako smiselno zamisel, kritiko, mnenje ?? Žal ga že zaradi tega osebno ne morem jemati resno in prej, kot da bi verjel v njegovo dobronamernost, verjamem, da gre bodisi za privabljanje medijske pozornosti, ali pa kake druge probleme, ki jih je skozi to kritiko – mnenje poskušal reševati !? Sedaj se bodo začele aktivnosti okoli sprejemanja zakonodaje, ki bo temu vpisu v Ustavo dalo veljavo, ali pa ga bo zaobšlo !! Zato je še kako pomembno, da VSI sodelujemo v tem procesu v pristni nameri, da bo ta zakonodaja zares kvalitetna in učinkovita . ! In ravno tu se bodo dali reševati tudi pomisleki, ki jih je Pavel Gantar navedel ! Torej ima priložnost, da s svojimi komentarji prispeva k kvalitetnemu procesu sprejemanja te zakonodaje. A seveda pravočasno!. Če se bo oglasil šele potem, ko bo sprejeta s kakimi svojimi kritikami, potem zagotovo s tem ne bo sporočil nič drugega, kot to , kakšen je on sam !! Lep pozdrav in vse dobro želim. Dušan Trušnovec

Comments are closed