Po Pravilniku o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/2004 ) je pitna voda:
1. voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda;
2. vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil.
Strokovnjaki Inštituta za vode RS ugotavljajo, da v Sloveniji pravno nimamo usklajenih definicij glede nekaterih ostalih pojmov, ki se nanašajo na pitno vodo. V dokumentu Priprava predloga definicij pojmov površinska voda, podzemna voda, izvir, vodni vir, potencialni in rezervni vodni vir, zajetje in rezervno zajetje [Inštitut za vode RS, 2015] so zapisali:
Pri oblikovanju predpisov in izvajanju nalog na področju oskrbe s pitno vodo in drugih rab vode se srečujemo s številnimi interpretacijami in definicijami pojmov površinska in podzemna voda, izvir, vodni vir, potencialni in rezervni vodni vir, zajetje in rezervno zajetje ter raba površinske in podzemne vode. Za potrebe oblikovanja predloga definicij za površinsko vodo, podzemno vodo, izvir, vodni vir, potencialni in rezervni vodni vir, zajetje in rezervno zajetje je bila pregledana razpoložljiva slovenska in tuja strokovna literatura ter slovenski predpisi in direktive EU.
PREDLOG DEFINICIJ
Na podlagi pregledanih slovenskih predpisov, direktiv EU in razpoložljive slovenske in tuje strokovne literature smo na Inštitutu za vode RS oblikovali nov predlog definicij za površinsko vodo, podzemno vodo, izvir, vodni vir, potencialni vodni vir, rezervni vodni vir, zajetje in rezervno zajetje.
Predlog definicij:
POVRŠINSKA VODA: površinska voda je tekoča ali stoječa voda, ki je v stiku z atmosfero in stalno ali občasno prekriva del Zemljinega površja.
PODZEMNA VODA: podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem in je opredeljena kot vodonosnik ali izvir.
IZVIR: izvir je podzemna voda, ki preko vodnjaka, vrtine, drenaže ali drugega vodnega objekta ali naprave priteka iz podzemlja na površje.
VODNI VIR: vodni vir je površinska ali podzemna voda, ki je namenjena za posebne rabe vode.
POTENCIALNI VODNI VIR: je potencialni vir površinske ali podzemne vode za bodočo oskrbo s pitno vodo.
REZERVNI VODNI VIR: rezervni vodni vir je površinska ali podzemna voda, ki se zajema za oskrbo s pitno vodo v primerih pomanjkanja te in ima uporabnik za rabo tega vira podeljeno vodno pravico.
ZAJETJE: zajetje je objekt za odvzem podzemne ali površinske vode za oskrbo s pitno vodo.
REZERVNO ZAJETJE: rezervno zajetje je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu podzemne ali površinske vode za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo.
Uporabne so tudi definicije iz dokumenta o izkoriščanju voda v industriji (l. 2015) [Statistični urad RS, 2015]. Nekaj definicij je vezanih na pitno vodo:
Podzemna voda izdatnejših vodonosnikov so črpališča na vodonosnikih z intergranularno poroznostjo, studenci/vodnjaki, črpališča podzemne vode vodonosnikov z razpoklinsko poroznostjo, kraško/razpoklinsko poroznostjo ali mešano poroznostjo.
Izviri podzemne vode, ki ne zajemajo hkrati tudi površinskega dotoka, so kraški izviri, izviri na stikih bolj prepustnih s slabo prepustnimi ali neprepustnimi plastmi, studenci z gravitacijskim dotokom vode.
Izviri podzemne vode s površinskim dotokom so izviri podzemne vode, v katere priteka še površinska voda.
Tekoče vode so reke, potoki.
Drugi viri: k drugim virom prištevamo naravna jezera, meteorne vode, umetne zbiralnike vode, umetne bogatitve.
- Naravna jezera so ledeniška, presihajoča in rečna jezera (ledeniške mrtvice).
- Meteorne vode so kapnica ali drugače zajeta padavinska voda.
- Umetni zbiralniki vode so akumulacije, ribniki, zalite gramoznice, kali.
- Umetne bogatitve so zajemi podtalne vode, ki jo umetno bogatimo s površinsko vodo (drenaže rečne vode, bazeni za bogatenje).
Voda iz lastnega zajetja je tista količina vode, ki jo poslovni subjekti črpajo iz svojega lastnega zajetja. To pomeni, da imajo poslovni subjekti svoj lastni vir za črpanje vode, ki jo potrebujejo za sanitarne namene, za tehnološki proces in drugo. Od te količine se odšteje količina vode, ki jo je poslovni subjekt dobavil drugim poslovnim subjektom, prišteje pa se ji količina vode, ki jo je pridobil od drugih poslovnih subjektov iz tujih lastnih zajetij.
Voda iz javnega vodovoda je količina tiste vode, ki jo poslovni subjekti prevzamejo iz javnega vodovoda. Od te količine se odšteje količina vode, ki jo je poslovni subjekt dobavil drugim poslovnim subjektom, prišteje pa se ji količina vode iz javnega vodovoda, ki jo je pridobil od drugih poslovnih subjektov.
Javni vodovod je sistem objektov pod enotnim nadzorom, ki uporabnike oskrbuje s pitno vodo, ti pa jo pozneje lahko uporabijo za sanitarne namene, tehnološki proces in drugo.
Voda za sanitarne potrebe je voda, ki se uporablja za pitje, vzdrževanje osebne higiene delavcev, proizvodnih prostorov, obratov prehrane.
Sveža voda je voda, ki se prevzame iz vodnih virov v naravni obliki ali pa se predhodno obdela (priprava vode ali kondicioniranje: koagulacija, filtracija in dezinfekcija ipd.) in se uporablja kot tehnološka ali kot pitna voda.
Pitna voda ustreza pravilniku o higienski neoporečnosti pitne vode po mikrobioloških, fizikalnih, kemičnih in radioloških lastnostih ter po vsebnosti pesticidov in bojnih strupov. Higiensko neoporečna mora biti voda, namenjena za javno preskrbo prebivalstva (pitna voda), in voda za proizvodnjo živil, namenjenih prodaji. Ta voda se pretežno pridobiva iz javnega vodovoda.
Nazadnje omenjeni dokument postreže še z drugimi definicijami, ki so vezani na izkoriščanje voda v industriji:
Voda iz HE je količina tiste vode, ki jo hidroelektrarne uporabljajo za pogon turbin.
Tehnološka voda se uporablja v proizvodne in druge namene in ni potrebno, da po kakovosti ustreza normativom za pitno vodo. Podjetje to vodo pridobi iz lastnega zajetja, iz javnega vodovoda ali pa jo prejme od drugih.
Uporabljena voda je voda, uporabljena v tehnološkem procesu, in sicer brez kroženja (recirkulacije) ali s kroženjem (recirkulacijo), ali vnovič uporabljena voda, ki se po uporabi lahko izpusti v kanalizacijo ali vodotok, lahko pa se vnovič izkorišča kot krožna (recirkulacijska) voda ali kot vnovič uporabljena voda. V tem primeru zagotavlja velik del proizvodnih procesov (hlajenje, proizvodnja pare in vroče vode …).
Porabljena voda za proizvodnjo ali za hlajenje je tista količina vode, ki se med tehnološkim procesom porabi in se tako izloči iz neposrednega kroženja; npr. voda, ki se izgublja z uparjanjem, ali voda, ki postane del proizvoda (konzerviranje hrane, proizvodnja alkoholnih in brezalkoholnih pijač …) in je tako surovina, ki prihaja v neposredni stik s končnimi izdelki in ni več razpoložljiva.
Voda za druge potrebe je voda, ki se uporablja za pranje vozil, čiščenje dvorišč, zalivanje zelenic in voda, ki se izpušča kot prelivna.
Voda v recirkulaciji (kroženju) je letna količina vode, ki kroži znotraj recirkulacijskega (krožnega) sistema.
Dodana sveža voda, je voda s katero podjetje nadomesti izgube, nastale zaradi obratovanja sistema.
Vnovič uporabljena voda je tista voda, ki je že bila uporabljena v tehnološkem procesu in brez katere bi bilo treba uporabljati dodatne količine sveže vode. Meteorna voda je kapnica ali drugače zajeta padavinska voda.
Voda iz rudnikov je voda, ki jo uporabljajo za izpiranje rudnika.
Odpadne vode so lahko:
- neprečiščene ali
- prečiščene v industrijski čistilni napravi (mehansko, kemično, biološko, mehansko-kemično, mehansko-biološko, kemično-biološko ali mehansko-kemičnobiološko)
Mesto izpusta: odpadne vode, ki so nastale v industrijskih podjetjih, lahko podjetja izpuščajo:
- v zemljo (podzemni objekti za zbiranje odpadne vode, lastna polja za deponiranje, naravne kotline),
- v javno kanalizacijo in
- v površinske vode, kot so vodotoki, umetne akumulacije, jezera in morje.
Viri:
- Mag. G.Kolman, mag. Jana Meljo in dr. Aleš Bizjak. Inštitut za vode RS. Dokument Priprava predloga definicij pojmov površinska voda, podzemna voda, izvir, vodni vir, potencialni in rezervni vodni vir, zajetje in rezervno zajetje. 2015. Dostopno na http://mvd20.com/LETO2015/R14.pdf, 3.4.2016
- Kalin Katja. Statistični urad RS. Dokumentacija o izkoriščanju voda v industriji. 2015. Dostopno na http://www.stat.si/statweb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8226, 3.4.2016
