Žalostno, da sodelujoči v oddaji Tarča na TV Slovenija o Ceti, sporazuma niso prebrali. Na vprašanje novinarke, kdo v studiu je sporazum prebral, sta se javila samo dva od petih, ki so sodelovali v oddaji?!
Na tem mestu izrekamo priznanje Andreju Gnezda, Umanotera, saj je skozi debato pokazal, da sporazum pozna in je tako lahko suvereno predstavil tveganja, ki jih prinaša.
Državni sekretar je povedal, da zaupa sodelavcem, ki so sporazum prebrali. Pohvalno. Zaupanja v Sloveniji, še posebej v politiki je premalo. A zaupanje se ustvari tudi z javnimi pogajanji, sejami odprtimi za javnost in osveščanjem ljudi.
Mi smo prebrali tiste dele, ki se dotikajo pitne vode. Problematičen je člen 1.9., tretji odstavek. Člen določa:
Pravice in obveznosti v zvezi z vodo
1. Pogodbenici priznavata, da voda v svojem naravnem stanju, vključno z vodo v jezerih, rekah, zbiralnikih, vodonosnikih in vodnih bazenih, ni blago ali proizvod. Zato se za takšno vodo uporabljata le poglavji dvaindvajset (Trgovina in trajnostni razvoj) in štiriindvajset (Trgovina in okolje).
2. Vsaka pogodbenica ima pravico, da zaščiti in ohranja svoje naravne vodne vire. Nobena določba tega sporazuma pogodbenic ne zavezuje k temu, da morata dovoliti komercialno uporabo vode za kakršen koli namen, vključno z njeno odtegnitvijo, pridobivanjem ali preusmeritvijo za izvoz v velikih količinah.
3. Če pogodbenica dovoli komercialno uporabo določenega vodnega vira, pri tem upošteva določbe tega sporazuma.
Za CI je pomemben zadnji odstavek, saj določa, da tam kjer so koncesije že podeljene sporazum velja in je voda tržno blago.
Celoten sporazum CETA si lahko preberete na: http://bit.ly/SporazumCETA
