Na včerajšnji razpravi v Državnem zboru se je odprlo vprašanje statusa samooskrbinih vodovodov, točneje vaških vodovodov, ki oskrbujejo prebivalstvo na območjih, kjer ni javnega vodovoda. Na primer v občini Kamnik je takšnih vodovodov kar 16 in oskrbujejo dobrih 5000 ljudi od 30.000 kolikor je prebivalcev občine.
V Civilni iniciativi, smo v 10 mesečni razpravi večkrat izpostavili to vprašanje in vsakič dobili zagotovilo, da določbe 70.a člena ne vplivajo na samooskrbo prebivalstva. Dokončno se je to potrdilo tudi z zapisom tega v obrazložitev ustavnega zakona, ki dodatno obrazloži namen predlagateljev novega ustavnega člena. Obrazložitev Ustavnega zakona Ustavno sodišče upošteva pri svojem odločanju.

foto: Živa Zaksek
Predlagani prvi odstavke 70.a člena “Vsakdo ima pravico do pitne vode” nalaga državi in posredno občinam, da vsakemu prebivalcu Slovenije v skladu z možnostmi ( javni vodovod, vaški vodovod, samooskrba, dovoz pitne vode, …) zagotovi pitna voda, torej količinsko in higiensko ustrezno vodo, ki je bistvenega pomena za naše življenje.
Če je določba o pitni vodi formulirana kot človekova pravica, to ne pomeni, da jo je obvezno zagotavljati tudi na območjih, kjer je smotrna samo samooskrba. Torej je samooskrba prebivalstva s pitno vodo še vedno možna, še posebej v odročnih krajih in osamljenih zaselkih ter na osamljenih kmetijah (na primer v goratih in hribovitih predelih), kjer javna oskrba s pinto vodo niti ni mogoča.
Ta določba torej ne predstavlja obveznosti zagotavljanja obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov za vse prebivalce na območju Slovenije, če priključitev na javni vodovod ni mogoča ali ni racionalna. Že vrsto let to določa tudi Uredba o oskrbi s pitno vodo (9., 10. in 31. člen), ki je bila sprejeta na podlagi dveh zakonov.
S samooskrbo prebivalstvo prevzame dolžnost občin in države pri zagotavljanju pravico do pitne vode tam kjer ni javnega vodovoda, kar posledično pomeni, da prebivalstvo preko samooskrbe razbremeni občino ali državo visoke investicije v gradnjo javnega vodovodnega omrežja na redko poseljenih območjih. Do sedaj občine niso investicijsko pomagale samooskrbnim vodovodom, kar bi morale. Naše mnenje je, da novi člen ustave nalaga državi in občinam, da tako s sredstvi kot storitvami pomagajo samooskrbnim vodovodom. Občina oziroma država bo morala samooskrbnim vodovodom ponuditi pomoč vsaj v obliki dela investicijskih sredstev, nadzora kvalitete vode in izobraževanj. To je celo dolžnost občine, saj t. i. vaški vodovodi opravljajo funkcijo države in občin.
Poseben primer pa je dovoz pitne vode v cisternah do posameznih gospodinjstev za njihove potrebe. V Iniciativi smo mnenja, da se cena tovrstne storitve ne sme razlikovati od cene, ki jo plačujejo občani, ki so priklopljeni na javni vodovod in imajo privilegij »neomejene« količine pitne vode skozi celo leto. Podlaga za naše mnenje je, da Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb določa, da je potrebno sprejeti elaborat o oblikovanju cene storitve oskrbe s pitno vodo. V ta elaborat pa se lahko umesti tudi cena storitve dovoza pitne vode v cisternah, ki jo lahko subvencionira občina.
Trdno smo prepričani, da cena oskrbe s pitno vodo, ki se vrši s prevozom pitne vode v cisternah, ne sme biti višja od cene storitve (vodarina), ki jo plačujejo občani priklopljeni na javni vodovod. Prevoz pitne vode s cisternami do posameznih gospodinjstev ni nadstandardna storitev. Gre za enako oskrbo s pitno vodo kot pri javnem omrežju s to razliko, da ker je investicijski strošek izgradnje vodovodnega omrežja previsok oziroma ekonomsko neupravičen, se storitev izvaja na drugačen način.
V tem primeru predlagamo, da se za storitev dovoza pitne vode posameznim gospodinjstvom zaračuna enaka cena storitve (vodarina) oziroma na enak način kot se to zaračuna gospodinjstvom, ki so priključena na javni vodovod, seveda brez omrežnine, saj vodovodnega omrežja ni. Preostalo razliko pa subvencionira občinski proračun.
Druga možnost pa je, da občina preko izvajalca javne službe gospodinjstvom, ki niso priklopljena na javni vodovod ali nimajo možnosti priklopa na vaški vodovod investira v izgradnjo samooskrbnega sistema s pitno vodo.
