Oskrba prebivalstva s pitno vodo je v pristojnosti vsake posamezne občine, ki to področje ureja s svojimi predpisi. Po našem mnenju je dolžnost in tudi odgovornost občine, da zagotovi vsakemu svojemu prebivalcu dostop do pitne vode.
V Civilni iniciativi se zavedamo, da zaradi različnih razlogov občina ne more vsakomur zagotoviti dostop do pitne vode preko javnega vodovodnega omrežja. Tako se na razpršenih poselitvenih območjih oskrba prebivalstva rešuje z lastno oskrbo ali samooskrbo objekta s pitno vodo ter tudi z dostavo pitne vode v cisternah gasilcev.
Prepričani smo, da vaški vodovodi ali samooskrba objekta s pitno vodo rešuje investicijski problem občin, zagotoviti prebivalstvu dostop do pitne vode, na območjih z razpršeno gradnjo. S samooskrbo prebivalstvo prevzame dolžnost občin in države pri zagotavljanju pravico do pitne vode, kar posledično pomeni, da prebivalstvo preko samooskrbe razbremeni občino ali državo visoke investicije v gradnjo javnega vodovodnega omrežja na redko poseljenih območjih. Do sedaj občine niso investicijsko pomagale samooskrbnim vodovodom, kar bi morale. Moje mnenje je, da predlagani člen ustave nalaga državi in občinam, da tako s sredstvi kot storitvami pomagajo samooskrbnim vodovodom v obliki dela investicijskih sredstev, nadzora kvalitete vode in izobraževanj. To je celo dolžnost občine, že po sedanji zakonodaji, saj t. i. vaški vodovodi opravljajo funkcijo države in občin.
Poseben primer pa je dovoz pitne vode v cisternah do posameznih gospodinjstev za njihove potrebe. V Iniciativi smo mnenja, da se cena tovrstne storitve ne sme razlikovati od cene, ki jo plačujejo občani, ki so priklopljeni na javni vodovod in imajo privilegij »neomejene« količine pitne vode skozi celo leto. Podlaga za naše mnenje je, da Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb določa, da je potrebno sprejeti elaborat o oblikovanju cene storitve oskrbe s pitno vodo. V ta elaborat pa se lahko umesti tudi cena storitve dovoza pitne vode v cisternah, ki jo lahko subvencionira občina.
Trdno smo prepričani, da cena oskrbe s pitno vodo, ki se vrši s prevozom pitne vode v cisternah, ne sme biti višja od cene storitve (vodarina), ki jo plačujejo občani priklopljeni na javni vodovod. Prevoz pitne vode s cisternami do posameznih gospodinjstev ni nadstandardna storitev. Gre za enako oskrbo s pitno vodo kot pri javnem omrežju s to razliko, da ker je investicijski strošek izgradnje vodovodnega omrežja previsok oziroma ekonomsko neupravičen, se storitev izvaja na drugačen način.
V tem primeru predlagamo, da se za storitev dovoza pitne vode posameznim gospodinjstvom zaračuna enaka cena storitve (vodarina) oziroma na enak način kot se to zaračuna gospodinjstvom, ki so priključena na javni vodovod, seveda brez omrežnine, saj vodovodnega omrežja ni. Preostalo razliko pa subvencionira občinski proračun.
Druga možnost pa je, da občina preko izvajalca javne službe gospodinjstvom, ki niso priklopljena na javni vodovod ali nimajo možnosti priklopa na vaški vodovod investira v izgradnjo samooskrbnega sistema s pitno vodo.
