PITNA VODA
Ob Svetovnem dnevu voda bi radi opozorili na problem, ki sicer ne zadeva velikega števila ljudi, a se po našem mnenju krši ustavno načelo enakosti in 70.a člen ustave, ki se odraža v diskriminaciji občanov, ki živijo v krajih kjer javna oskrba s pitno vodo zaradi različnih razlogov, tudi upravičenih, ni mogoča.
V iniciativi se zavedamo, da zaradi različnih razlogov občine ne morejo vsakomur zagotoviti dostop do pitne vode preko javnega vodovodnega omrežja. Tako se na razpršenih poselitvenih območjih oskrba prebivalstva rešuje z lastno oskrbo ali samooskrbo objekta s pitno vodo ter tudi z dostavo pitne vode v cisternah.
Ravno dovoz pitne vode v cisternah do posameznih gospodinjstev za njihove potrebe kaže na neenakopravnost občanov pri obračunavanju cene storitve vodooskrbe. Mnenja smo, da se cena vodooskrbe, ne glede na način kako se ta izvaja po občini, ne sme razlikovati.
Cena dovoza 5000 litrov pitne vode je sicer od občine do občine različna. Giblje pa se nekje med 25 in 50 evri. Kar je občutno dražje kot se plačuje storitev na območjih javnega vodovoda. Na primer vodarina za 5000 litrov dostavljene vode po javnem vodovodu stane med 3 in 6 evrov. Na primer v Kamniku je cena storitve za 5 m3 vode 2,5 evra. V to ceno omrežnina ni všteta.
Trdno smo prepričani, da cena oskrbe s pitno vodo, ki se vrši s prevozom pitne vode v cisternah, ne sme biti višja od cene storitve (vodarina), ki jo plačujejo občani priklopljeni na javni vodovod in imajo privilegij »neomejene« količine pitne vode skozi celo leto. Prevoz pitne vode s cisternami do posameznih gospodinjstev ni nadstandardna storitev. Gre za enako oskrbo s pitno vodo kot pri javnem omrežju, a s to razliko, da ker je investicijski strošek izgradnje vodovodnega omrežja previsok oziroma ekonomsko neupravičen, se storitev izvaja na drugačen način.
Zagotavljanje pravice do pitne vode pod očitno nesorazmernimi pogoji (višina plačila storitve vodooskrbe), ni pravično in s tem niti pravno sprejemljivo.
Zato predlagamo, da se za storitev dovoza pitne vode posameznim gospodinjstvom zaračuna enaka cena storitve (vodarina) oziroma na enak način kot se to zaračuna gospodinjstvom, ki so priključena na javni vodovod, seveda brez omrežnine, saj vodovodnega omrežja ni. Preostalo razliko pa subvencionira občinski proračun.
Tri občinska združenja (SOS, ZOS, ZMOS) naprošamo, da svojim članicam predlagajo, da v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, v elaboratu o oblikovanju cene storitve oskrbe s pitno vodo v lokalni skupnosti, umesti tudi cena storitve dovoza pitne vode v cisternah, ki pa mora biti enaka vodarini 1 m3 v javnem vodovodnem sistemu.
Druga možnost pa je, da občina preko izvajalca javne službe gospodinjstvom, ki niso priklopljena na javni vodovod ali nimajo možnosti priklopa na vaški vodovod investira v izgradnjo samooskrbnega sistema s pitno vodo.
