Glede na razpravo na prekinjeni seji Ustavne komisije, ki je bila 25. 10. 2016, smo v četrtek vsem deležnikom v procesu spremembe Ustave RS – pravica do pitne vode, poslali kompromisni predlog četrtega odstavka 70.a člena Ustave RS.
Sporni odstavek kateremu oporekajo združenja občin, ki je javno predlagan že od 9. marca 2016, se glasi: »Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da naravne vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.«
Zadnja seja Ustavne komisije je bila kljub prekinitvi konstruktivna in je izluščila srž problema, ki so ga predstavila tri združenja občin, kar nas navdaja z upanjem, da lahko najdemo kompromis. Glavna težava je bil vsekakor strah, da bi lahko na podlagi zadnjega odstavka država podržavila vodooskrbo prebivalstva, skupaj z infrastruktur.
V Civilni iniciativi nimamo nobene želje, da bi se vodooskrba podržavila, o tem ni bilo nikoli govora, tako kot nimamo nobene želje, da bi se t. i. vaški vodovod brez strinjanja ljudi/uporabnikov priključevali k občinskim javnim vodovodom. Še več, menimo, da so občine v veliki večini dober upravljavlec vodooskrbe prebivalstva in zato ne vidimo potrebe po spreminjanju tega. Prepričani pa smo tudi, da nas je ravno velika razpršenost vodooskrbe za sedaj rešila pred interesi velikih multinacionalk.
Ker želimo v Ustavo zapisati jasno, razumljivo in nedvoumno dikcijo, s ciljem zaščititi naše vodne vire in oskrbo prebivalstva s pitno vodo na najvišji ravni, smo se odločili, da v duhu sodelovanja predlagamo v razmislek kompromisni predlog zadnjega četrtega odstavka predlaganega 70.a člena.
Predlog 70.a člena, ki ga dajemo v razmislek je:
»Vsakdo ima pravico do pitne vode.
Vodni viri so javno dobro v upravljanju države.
Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.
Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev se zagotavlja izključno (varianta: neposredno) kot neprofitna javna služba.«.
Prvi trije odstavki se v celoti povzeti po »variantnem« predlogu Strokovne skupine za pravico do pitne vode, do katerega so se pozitivno izrekle vse organizacije prisotne na Ustavni komisiji. Zadnji odstavek pa je kompromisni predlog glede na razpravo, ki smo jo spremljali na seji Ustavne komisije. Kompromisni predlog še vedno določa, da se lahko vodooskrba izvaja samo preko neprofitne javne službe, ki se ne more privatizirati, kar pomeni, da se ukinja podeljevanje koncesij za vodooskrbo prebivalstva. Neprofitnost ne pomeni, da se ne more ustvariti višek prihodkov nad odhodki. Pomeni le to, da se morajo ves morebitni presežek vrniti nazaj v dejavnost ter da mora biti izvajalec te službe v 100 odstotni javni lasti.
S sedanjo ureditvijo, ko se dovoljuje podeljevanje koncesij, smo na področju vodooskrbe zelo ranljivi, kar se je izkazalo tudi v letih 2012 in 2013 ko je poskušala Evropska komisija v okviru direktive za javna naročila in koncesije odpreti trg javne storitve oskrbe s pitno vodo. Podobno, če ne celo huje, se sedaj dogaja z čezatlantskima sporazumoma CETA in TTIP. Zato je naš namen, da se s spremembo zadnjega odstavka predlaganega 70.a člena prepreči izvajanje oskrbe s pitno vodo preko podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva. S to določbo bo vodooskrbo prebivalstva izvajala izključno neprofitna javna služba, kar pomeni, da vodooskrba ni tržna dejavnost in ni podvržena različnim trgovinskim sporazumom (CETA, TTIP ali TISA) ali direktivam Evropske unije.
Zato se bomo z vsemi sredstvi borili, da se oskrba prebivalstva izvaja izključno preko neprofitne javne službe, ki je v 100 odstotni javni lasti in se ne more nikoli privatizirati. Če ni možnosti podeljevanja koncesij za oskrbo s pitno vodo, je oskrba prebivalstva umaknjena s trga in s tem ni več možna liberalizacije tega področja. Če pa se bo dovolilo podeljevanje koncesij samo domačim javnim ali tudi zasebnim podjetjem za oskrbo s pitno vodo, bomo hitro priča novim pritiskom s strani Evropske komisije ali pa pritiskom na podlagi sporazumov tipa CETA, TTIP ali TISA, katerih namen je tudi odpreti področje javnih storitev in javnih naročil, med katere sodi tudi vodooskrba prebivalstva. Če se to ne bo zgodilo danes, pa se bo vsekakor jutri oziroma v bližnji prihodnosti.
