Pogovor novinarja Vasje Jager z Branetom Golubovićem, ki je s skupino aktivistov tik pred tem, da dosežejo opredelitev pitne vode kot ustavne pravice
Zakaj je življenjskega pomena, da je pravica do pitne vode zagotovljena z ustavo?
“Voda je redka dobrina in kot taka zanimiva za velika podjetja, ki si prizadevajo, da bi iz nje naredila tržno blago. Nujno je, da se prilagodimo novim razmeram v svetu, zato mora država zagotoviti javno in nemoteno vodooskrbo prebivalstva in zaščititi vodne vire pred privatizacijo in neomejenim izkoriščanjem.”
Pri čemer korporacije, ki vodo že nekaj časa vidijo kot “naslednjo nafto”, že stegujejo prste po njej.
“Prebivalstvo narašča in človeštvo potrebuje vedno več vode; pred stotimi leti sta na planetu živeli dve milijardi ljudi, danes nas je osem milijard. Poleg tega se strmo povečujejo tudi potrebe gospodarstva – obenem pa se zaradi klimatskih sprememb in onesnaževanja količina čiste vode v svetovnem merilu zmanjšuje. Zaradi česar je ta seveda že zelo iskana dobrina in multinacionalke si želijo, da bi v celoti obvladovale ne le industrijo stekleničenja vode, temveč tudi oskrbo prebivalstva prek vodovodov. Zasebna podjetja težijo k temu, da prodajajo blago, ki ga potrebuje kar največji krog ljudi – in vodo nujno potrebujemo prav vsi; povpraševanje je neomejeno.”
Kaj konkretno so cilji vaših pobud?
“Mi se zavedamo, da gospodarstvo potrebuje vodo in temu ne nasprotujemo. Naš cilj pa je, da bi bili vodni viri javna dobrina, ki je ni mogoče privatizirati – nikoli – in s katero bi upravljala država, ki bi tudi nadzirala njeno izkoriščanje. Drug cilj je, da se opredeli absolutna prednost oskrbe prebivalstva s pitno vodo pred vsemi ostalimi nameni. Kar pomeni, da so v primeru, da pride do pomanjkanja, še zmeraj na prvem mestu ljudje in ne tržna dejavnost. Tretji cilj, ki smo si ga zastavili, pa je, da oskrbo z vodo umaknemo s trga in da se izvaja izključno kot neprofitna javna služba.”
Se ne bojite, da ste prepozni? Mladina je razkrila, da je več kot polovica slovenskih vodnih virov že v zasebnih rokah.
“Ampak nič ni izgubljenega. Slovenija je gospodarskim družbam podelila koncesije za izkoriščanje teh virov za 30, 35 let in po izteku tega obdobja se lahko sklene nove pogodbe – če bo vode dovolj. Takrat bomo na novo določili pravila igre; med drugim bi lahko opredelili tudi, kakšne količine vode lahko koncesionarji sploh načrpajo, ne da bi ogrozili raven podzemnih voda. Vpis vode v ustavo gospodarskim družbam ne preprečuje izkoriščanja teh virov, temveč zagotavlja bolj gospodarno in družbeno odgovorno ravnanje z njimi.”
V Kamniku, od koder prihajate, oskrbo s pitno vodo zagotavlja zasebno podjetje KPK. Kakšne so izkušnje z njimi?
“Moram reči, da niso slabe. Je pa dejstvo, da gre za delniško družbo, ki lahko kadarkoli spremeni lastništvo. Poleg tega smo in še bomo deležni stalnih pritiskov po odpiranju trga s strani Evropske unije; tipičen primer so prostotrgovinski sporazumi, ki vsebujejo določila, da mora Slovenija dostop do koncesij opravljanje dejavnosti vodooskrbe omogočiti tudi tujim družbam. In naenkrat se lahko zgodi, da bo voda v celoti postala tržno blago. Zato ne sme biti izjem. Koncesije za vodooskrbo je potrebno ukiniti tako za domača kot tuja podjetja.”
Ta dan je zelo blizu, saj sporazuma TTIP in TISA omogočata točno to.
“Tako je. Vse, kar ni posebej zaščiteno v teh besedilih, je del trga; tudi pri CETA gredo zadeve v to smer. Zato bomo tako od vlade kot od državnega zbora zahtevali, da bo država pri ratifikaciji prostotrgovinskih dokumentov upoštevala spremembo ustave in ne bo podpisala nobenega dokumenta, ki bi opredeljeval vodooskrbo kot tržno dejavnost. Kajti podpis takšnega sporazuma bi pomenil kršenje ustave.”
Zelo zgovorna svarila prihajajo iz Grčije, kjer je francoska korporacija Suez izkoristila krizo in prevzela vodovod v Solunu – nakar so dvignili cene vode za skoraj petino.
“Pa iz Bolivije, Bolgarije, iz Pariza, Londona… Voda je pač naravni monopol in zasebni kapital bo seveda izkoristil ta monopol za ustvarjanje dobička – kar pomeni bodisi dvig cen ali pa varčevanje pri stroških za vzdrževanje infrastrukture in za zagotavljanje ustrezne kakovosti vode. Zaradi tega je potrebno javno lastništvo in upravljanje, s čimer na dolgi rok zagotovimo varnost nad vodnimi viri in kvalitetno storitev ter dostopno ceno.”
Gre morda tudi za širše vprašanje družbenega nadzora? Mar ne bi obvladovanje oskrbe z vodo omogočilo korporacijam tudi obvladovanje množic, ki so odvisne od nje?
“Kdor ima nadzor nad vodo, ima nadzor nad svetom, nad ljudmi. Voda je strateška dobrina prihodnosti, zato je tako zelo pomembna. Z ustavno opredelitvijo vode kot javne dobrine dejansko na nek način branimo suverenost naše države pred pritiski, ki se bodo zagotovo krepili.
V Sloveniji je še zmeraj samoumevno, da ob skodelici kave v gostilni dobiš brezplačno tudi kozarec pitne vode. Toda treba je razmišljati o trendih, ki že spreminjajo naše okolje in treba je misliti na prihodnost. Samo pomislite – vsakič, ko potegnete vodo na stranišču, spustite v kanalizacijo štiri litre pitne vode – kar pomeni, da vsi skupaj dnevno odplaknemo ogromne količine neprecenljive dobrine. Čas je, da začnemo ceniti, kar imamo, če želimo, da bodo naši potomci še lahko pili vodo iz pipe.”
Vsekakor ste na dobri poti, da jim to omogočite – potem ko je ustavna komisija državnega zbora nekaj dni nazaj potrdila vaše predloge, morajo dobiti še ustrezno večino – 60 glasov – med poslanci in poslankami. Vam bo dejansko uspel zgodovinski dosežek?
“Odločitev komisije kaže, da so se stranke, ki načeloma podpirajo uvrstitev pravice do vode v ustavo, poenotile in da bo pobuda zbrala zadostno podporo. Pričakujem, da bo ustava spremenjena že v tem mesecu.”
Katere stranke na predlogov ne podpirajo?
“Sodeč po včerajšnji razpravi se bodo vzdržali v SDS in NSi.”
Torej tradicionalni zagovorniki neoliberalizma in privatizacije.
“Po njihovem že vse zelo dobro ureja zakonodaja, s čimer se načeloma strinjam. A se je potrebno zavedati, da se lahko zakoni hitro spremenijo. Iz različnih vzrokov – najsi bo to pritisk EU, trgovinski sporazum, finančna kriza, domači ali tuji predatorji. Razlog ni pomemben. Slovenska zakonodaja je podrejena evropskim direktivam in mednarodnim pogodbam, medtem ko je ustava edini dokument, za katerega to ne velja. Omenjene stranke tudi moti odstavek, ki predpisuje, da lahko oskrbo z vodo izvajajo lokalne skupnosti, a zgolj prek neprofitnih javnih podjetij. Kar pomeni, da vodooskrbe ne bo moč privatizirati ali iz nje kovati neke hude dobičke in da ne bo več možno podeljevati koncesij za izkoriščanje vodnih virov. Lahko bi rekli, da smo se obregnili ob svobodo vsemogočnega trga – toda četudi razumem, da gospodarstvo za nemoteno delovanje potrebuje pitno vodo, pa sem globoko prepričan, da je preveč dragocena, da bi bila podrejena tržni logiki.
Nimam težave s prodajo morebitnih presežkov vode, toda osnovna oskrba mora zagotovo ostati v celoti v javni domeni, načrpane količine pa morajo biti predmet neodvisnega javnega nadzora. Gre za naravno dobrino, ki si je ne sme nihče prilastiti; v to verjamem z vsem srcem.”
Kaj pa domače firme in tuje korporacije – vam mečejo polena pod noge?
“Zaenkrat ne, vsaj ne neposredno, se pa je že nekaj začelo premikati, tako da bomo videli, kaj bo v teh dveh tednih do glasovanja v parlamentu. Kar se tiče tujih interesov, je naša prednost, da smo majhen trg in da je naš sistem vodooskrbe dokaj razpršen; morda bi glede na število prebivalcev bila za tujce zanimiva kvečjemu Ljubljana in Maribor. S tega vidika je torej dobro, da vsaka občina posebej izvaja oskrbo z vodo in to je sedaj v predlogu 70.a člena na predlog občin tudi zapisano. Bolj zadržana ostajajo komunalna podjetja, vendar ne bi rad špekuliral o njihovih razlogih. Pomembno je, da bo Ustava prepovedala privatizacijo javnih podjetji, ki izvajajo vodooskrbo prebivalstva, zasebna podjetja pa te javne službe ne bodo mogla več opravljati. Morebitni dobiček pa bodo morala podjetja vračati nazaj v svojo osnovno dejavnost, na primer v posodobitev infrastrukture – ne bodo pa jih mogla kanalizirati v kakšne druge namene.”
Sprememba ustave bo za seboj potegnila spremembo cele vrste podrejenih predpisov. Kdaj bo po vašem voda dokončno uzakonjena kot javna dobrina?
“Upam, da še v mandatu aktualne vlade. Nobenega razloga ni, da bi zavlačevali s spremembami. S spremembo ustave bomo dali jasen signal vsemu svetu, da znamo postaviti ljudi pred kapital. Kar je neprecenljivo za prihodnost vsega človeštva.”
LJUDJE, KI MISLIJO NA ZANAMCEBrane Golubović si za opredelitev vode kot ustavne pravice prizadeva že več kot tri leta in pol; že kot poslanec Pozitivne Slovenije je v parlamentarni postopek vložil predlog za spremembo ustave, ki pa zaradi predčasnega padca vlade ni bil sprejet. Delo je nadaljeval v okviru civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo, v kateri poleg njega enakopravno delujejo še Ewa Jenko Gunnčar, Dušan Trušnovec, Afrodita Hebar Kljun, Romea Žbogar Roshni, Ana Jug, Marjeta Pogačnik, Boris Turk, Marjan Kogelnik, Irena Kovačevič in Dejan Ogrinec. Iniciativo je s podpisom peticije za uvrstitev vode v ustavo podprlo več kot 56 tisoč ljudi.
Intervju je opravil novinar Vasja Jager in je bil objavljen danes na www.drobnitisk.com
