V torek, 12. julija 2016, so poslanke in poslanci sprejeli sklep o pričetku vpisa zaščite pitne vode in vodnih virov v Ustavo RS. Od prisotnih 85 poslancev je za glasovalo 65, proti ni bil nihče.
Poslanci pa so s 66 glasovi za sprejeli tudi stališče Ustavne komisije Državnega zbora, ki kaže smer spremembe Ustave in v katerem so upoštevane tudi zahteve državljanske pobude Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo, ki jo je podpisalo več kot 56.000 varuhov vode.
Prva faza spremembe Ustave je za nami. Dokončna sprememba Ustave se pričakuje jeseni.
S spremembo Ustave bomo dosegli bistveno višjo zaščito podzemnih in nadzemnih voda pred morebitnimi poskusi lastninjenja kot je bilo to urejeno do sedaj. Poleg tega je predlagano, da ima vsakdo pravico do varne pitne vode, da so naravni vodni viri prednostno namenjeni oskrbi prebivalstva in imajo s tem prednost pred gospodarskim izkoriščanjem pitne vode, da je potrebno z naravnimi vodnimi viri upravljati trajnostno, s ciljem, da bodo tudi naši zanamci imeli zadostne količine kakovostne pitne vode ter da vodooskrba prebivalstva ne more biti tržna dejavnost.
Državni zbor v svojem v svojem stališču predlaga Ustavni komisiji, da pri pripravi novega 70.a člena Ustave smiselno upošteva:
- da ima vsakdo pravico do varne pitne vode,
- da so naravni vodni viri naravno vodno javno dobro v upravljanju države,
- da naravni vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo ter vodo za preskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago,
- da preskrbo prebivalstva s pitno vodo in vodo za preskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek neprofitne javne službe, tako da naravne vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.
Nadaljevati je potrebno z usklajevanjem.
V Civilni iniciativi smo zelo zadovoljni, da je Državni zbor prepoznal Civilno iniciativo kot partnerja v tem postopku.
Narejen je bil prvi korak k spremembi Ustave s potrebno večino, a se zavedamo, da bo potrebno v poletnih mesecih odpraviti še zadnje dileme glede predloga spremembe Ustave ter odgovoriti na nekateri še odprta vprašanja. »Pomembno je, da se aktivnosti usklajevanja med politiko, stroko (pravno in vodarsko) ter civilno družbo nadaljujejo, saj bomo le tako prišli do učinkovitega predloga, ki bo sprejet jeseni«, je povedal Brane Golubović. Odgovornost, da bo do usklajevanj prišlo je na politiki, predvsem Ustavni komisiji.
Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva
Za Civilno iniciativo je poleg določila, ki smo ga predlagali v svoji državljanski pobudi – da se naravnih vodnih virov ne more lastniniti oziroma privatizirati – pomembno tudi, da se bo v Ustavi določilo, da naravni vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva z varno pitno vodo ter vodo za preskrbo gospodinjstev, kar pomeni, da ima oskrba prebivalstva absolutno prednost pred gospodarskim izkoriščanjem vode.
Brane Golubović je ob tem dodal, da je to določilo zelo konkretno in pomembno, saj poleg absolutne prednost oskrbe prebivalstva s pitno vodo pred gospodarskim izkoriščanjem določa tudi, da vodni viri služijo trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vod. Po njegovem to pomeni, da moramo že danes ukrepati na način, da bomo omogočili tudi zanamcem, da bodo čez 30, 50 ali 100 let imeli dostop do kakovostne pitne vode. Zato v Civilni iniciativi menimo, da je naloga Vlada, da pristojnim službam naloži, da v kratkem času določijo kvote, koliko pitne vode se iz podzemnih vodonosnikov lahko načrpa na letni ravni za oskrbo prebivalstva in potrebe gospodarstva ne da bi pri tem ogrozili zaloge pitne vode v daljšem obdobju.
Predlagamo moratorij na podeljevanje koncesij
V Civilni iniciativi smo tudi mnenja, da mora Vlada začasno ustaviti podeljevanje vseh koncesij za izkoriščanje podzemnih voda za gospodarsko rabo in to vse dokler se natančno ne ugotovi količin oziroma kvote, ki se lahko letno načrpajo, pri čemer je treba upoštevati trajnostno ravnanje s pitno vodo, kot bo zapisano v Ustavo. Koncesije, ki so podeljene za 30 ali 40 let, so po našem mnenju tiha privatizacija pitne vode.
V že podeljene koncesije za izkoriščanje pitne vode, v kolikor to še ni vneseno, pa mora pristojno ministrstvo umestiti člen, ki določa, da lahko država zniža količino odobrene načrpane vode ali celo prepove črpanje vode v primeru, da je ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo na določenem območju.
Ne nasprotujemo gospodarski rabi vode, predvsem izkoriščanju podzemne vode, a le, če zelo natančno vemo koliko podzemne vode imamo in koliko jo lahko za gospodarski del namenimo, ne da bi zaradi tega ogrozili trajnostnega zagotavljanja pitne vode prebivalstvu. A potrebno je tudi razmisliti ali in po kakšni cen dovoliti izvoz naše pitne vode.
Ukinitev koncesij za izvajanje vodooskrbe prebivalstva
Sprememba Ustave pa prinaša tudi drugačen model upravljanja vodooskrbe prebivalstva s pitno vodo. Podeljevanje koncesij zasebnim domačin in tujim družbam za vodooskrbo prebivalstva po sprejemu Ustave ne bo več možno, kot tudi ustvarjanje dobička z vodooskrbo. V Civilni iniciativi menimo, da je potrebno pustiti, da se te koncesije iztečejo, v vmesne obdobju pa pripraviti vse potrebno za enostaven prenos storitve vodooskrbe prebivalstva na javna podjetja oziroma javne neprofitne službe na ravni občine.
Pravica do varne pitne vode
Varna pitna voda, torej količinsko in higiensko ustrezno vodo, je bistvenega pomena za naše življenje. Gre za večpomenski pojem, ki se ne nanaša samo na kemijsko stanje glede na predpisane mejne vrednosti oziroma kakovost in zdravstveno neoporečnost. Je pa res, da je oskrba z varno pitno vodo še kako pomembna zaradi ohranjanja javnega zdravja in zaradi drugih varstvenih vidikov življenja in bivanja. Varna pitna voda torej ni varna samo takrat, ko dosega minimalne standarde kakovosti in je zdravstveno neoporečna, za doseganje slednjega mora biti tudi hidrotehnični sistem za oskrbo tehnično, higiensko ter hidravlično ustrezen ter zanesljiv. Varna pitna voda tudi pomeni, da je v času morebitnih okvar, obnov ali izjemnih pojavov ali v primerih neekonomičnosti izgradnje javnega vodovodnega omrežja, varna pitna voda zagotovljena na drug primeren način pod enakimi cenovnimi pogoji (n.pr. odprti hidranti, delujoči pitniki, začasni rezervoarji, dovoz, lokalni samooskrbni sistemi….). Za varno pitno vodo pa je še posebej pomembno ciljno stanje voda oziroma da dosežemo dobro stanje voda, ki je povezano z razmerami posameznih vodnih teles, ki se jih določi zaradi ohranitve in doseganja že omenjenega ciljnega stanja voda, ki je potrebno zato, da vedno in v zadostnih količinah omogočimo vsakomur dostop do varne pitne vode.
Predlagani prvi odstavke 70.a člena “Vsakdo ima pravico do varne pitne vode” nalaga državi in s tem pristojnim ministrstvu ter občinam, da morajo poiskati optimalno rešitev za primere, ko posamezniki nimajo urejenega dostopa do pitne vode.
Včeraj smo v Sloveniji naredili velik korak k zaščiti pitne vode in naravnih vodnih virov na najvišji ravni, v Ustavi RS.
Zapis pitne vode v Ustavo ni simbolne narave
Ponovno poudarjamo pomen zapisa zaščite pitne vode v Ustavo RS. Zakonodajo, ki ureja področje vodooskrbe prebivalstva, gospodarske rabe pitne vode, vodnih virov, ipd. je mogoče spremeniti dokaj enostavno in hitro. Razlog niti ni pomemben. Lahko je to nova Vlada, finančna kriza, domači predatorji ali pa pritisk multinacionalk pove Golubović, in nadaljuje: “Lahko pa je to tudi zahteva EU ali podpis kakšnega od mednarodnih sporazumov. Slovenska zakonodaja je podrejena EU direktivam in mednarodnimi pogodbami, ki so nad zakoni, medtem, ko je Ustava RS edini dokument, ki se temu ne podreja. Zato je še kako pomembno, da vodo zaščitimo v Ustavi, ki jo je zelo težko spremeniti.” Vsekakor po našem mnenju zapis vode v Ustavo poveča garant pred negativnimi vplivi, ki jih prinašajo mednarodnimi sporazumi tipa TTIP, CETA in TISA.
Zapis v Ustavo ni simbolne narave temveč neposredno vpliva na vsaj štiri področja: varstvo okolja, gospodarske javne službe, javno zasebno partnerstvo in področje lokalne samouprave. Zato bo nujno, da se po sprejemu ta področja takoj začnejo koordinirano usklajevati s stroko, politiko in lokalnimi skupnostmi.
Poleg tega pa s tem dejanjem, ko mislimo že danes na jutri, pokažemo svetu in Evropi, da je pitna voda v Sloveniji javna naravna dobrina, dobrina, ki se je ne more privatizirati in se prednostno in trajnostno uporablja za oskrbo prebivalstva, šele nato za gospodarske potrebe v Sloveniji in šele nato za izvoz, če to zaloge pitne vode dovoljujejo.
Spremeniti moramo naš odnos do vode
Potrebno se je zavedati, da tudi Ustava ni vsemogočna. Največje varstvo naših voda bomo dosegli samo z
zavedanjem vsakega od nas, kako pomembna je voda in naš odnos do nje. V tem primeru nam vodnih virov in upravljanja z vodami ne bo mogel nihče vzeti. V to smer gre tudi geslo Civilne iniciative, ki se zavzema za vpis pravice do vode v Ustavo: »Voda v Ustavo, voda v zavest vsakega od nas«.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem podpisnikom peticije, brez katerih nam ne bi uspelo, medijem, ki so širili informacijo in odpirali prostor za debato, strokovni skupini za pitno vodo, pravni in vodarski stroki, ki je sodelovala, MOP ter seveda poslankam in poslancem, ki so se zavedali pomembnosti časa in v prvi fazi sprejeli sklep o pričetku spremembe Ustave RS.
Ewa Jenko Gunnčar, Dušan Trušnovec, Afrodita Hebar Kljun, Brane Golubović, Romea Žbogar Roshni, Ana Jug, Marjeta Pogačnik, Boris Turk, Marjan Kogelnik, Irena Kovačevič in Dejan Ogrinec
