Naše pripombe na predlog spremembe Ustave – pravica do pitne vode

V Civilni iniciativi zagovarjamo, da je pravica do vode temeljna človekova pravica in da so vodni viri naravno javno dobro, ki jih ni mogoče privatizirati in so prednostno in trajnostno namenjeni vsem živim bitjem. Vodooskrba prebivalstva pa se lahko izvaja samo kot neprofitna javna služba in ni tržna dejavnost ter ima absolutno prednost pred ekonomskim izkoriščanjem vode.

V petih mesecih delovanja, ko z različnimi akcijami prebujamo širšo in strokovno javnost ter medije, so se odprla nekatera vprašanja in podali predlogi glede zapisa te pravice v Ustavo RS in nato tudi glede predlaganega 70. a člena, ki ga je oblikovala strokovna skupina za pravico do pitne vode.

Ustava na splošni ravni ščiti vodo kot javno dobrino, čeprav voda v njej ni neposredno omenjena, ter tudi zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja, a to po našem mnenju ni zadostna varovalka, da se vodni viri v Sloveniji ne bi mogli privatizirati. Po našem mnenju je trenutno edina varovalka pred lastninjenjem vodnih virov 15. člen Zakona o vodah, ki v prvem odstavku določa: »Celinske vode in vodna zemljišča so naravno vodno javno dobro«. Po našem prepričanju to pomeni, da so vse vrste vod (nadzemno in podzemno vodo z vsemi vodotoki) in vodna zemljišča naravno vodno javno dobro. Javno dobro s katerim mora trajnostno upravljati država v imenu vseh živih bitji in v imenu generacij, ki šele prihajajo. Menimo tudi, da se pravica do pitne vode lahko izvaja samo, če so vodni viri v ustavi opredeljena kot naravno vodno javno dobro, katerega ni mogoče privatizirati. Težko je namreč izvajati pravico do pitne vode, če bi v Ustavi to pravico zapisali, a nato spremenili Zakon o vodah in iz njega umaknili 15. člen, ki določa, da so celinske vode in vodna zemljišča naravno vodno javno dobro, ki se ne more lastniniti.

Zato predlagamo, da pri oblikovanju predloga ustavnega zakona razmisli, da se v 70. a člena umesti besedilo, ki bo nedvoumno določilo, da so vse vrste vod (nadzemno in podzemno vodo z vsemi vodotoki) in vodna zemljišča naravno vodno javno dobro, ki ga ni mogoče privatizirati.

Poleg tega se nam postavlja vprašanje ali zadnji odstavke predlaganega 70. a člen dovolj nedvoumno opredeli namero predlagateljev, da vodooskrbe prebivalstva v nobeni obliki ne morejo izvajati zasebne družbe, niti ni možno izvajati noben javno-zasebni  model vodooskrbe. Razlog za pomislek je v tem, da besedna zveza »neprofitna javna služba« morda ni dovolj dobro definirana. Na to dilemo je potrebno odgovoriti v postopku spremembe Ustave RS ter neprofitno javno službo definirati v obrazložitvi ustavnega zakona.

Postavlja se tudi vprašanje kako predlagani zadnji odstavek 70.a člena vpliva na t. i. vaške vodovode, oziroma samooskrbo prebivalstva s svojimi vodnimi viri. V obrazložitvi strokovne skupine je sicer zapisano, da sprememba ustave ne vpliva na samooskrbne vodovode, oziroma vaške vodovode, a v Civilni iniciativi predlagamo, da se bolj jasno argumentira oziroma obrazloži, zakaj določba ne bo vplivala na t. i. samooskrbne vaške vodovode.

Zanima nas tudi ali je beseda »opravljanje« v zadnjem odstavku predlaganega 70. a člena, ki se glasi: »Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.«, primerna. Ali je bolj primerna beseda »upravljanje«?

V Civilni iniciativi pričakujemo, da se bo pred dokončnim odločanjem o spremembi ustave Državni zbor RS glede teh vprašanj in predlogov opredelil ter v primeru, da je predlog 70. a člena potrebno popraviti, le to tudi storil.

V Civilni iniciativi se zavedamo, da je vsakokratna sprememba Ustave velika odgovornost vseh, ki pri tem sodelujemo ter zahteva poglobljeno ustavno razpravo in nato odločanje. Zato predlagamo, da se v drugi fazi ustavno-revizijskega postopka, še enkrat povabi vodno in pravno stroko, državne organe, ki pokrivajo področje voda, in predstavnike civilne iniciative na pogovor, s ciljem, da skupaj oblikujemo nedvoumno ustavno določbo, ki bo upoštevala zgoraj izražene namene predlagateljev in podpisnikov državljanske pobude ter na podlagi katere se bodo lahko pripravili dobri izvedbeni zakoni.