V sklopu priprav na članek v časopisu Svet24 smo odgovorili na nekaj vprašanj novinarja Mateja Klariča. Del je bil objavljen v članku, celotno vsebino odgovorov pa si lahko preberete v nadaljevanju.
Zakaj ste se odločili za zbiranje podpisov?
CI Za Slovenijo in svobodo: Privatizacija modrega zlata, vode, ki je vedno bolj redka dobrina, je dejstvo, ki se že dogaja. Pa ne samo v državah v razvoju, tudi v ZDA in Evropi. Slovenija zelo bogata država s pitno vodo na to ni imuna. Ker nismo želeli več jamrati, temveč ukrepati, smo se našli preko družabnih omrežij in začeli načrtovati. Do takrat se večina med seboj niti ni poznala. Naš cilj motivirati javnost, preko nje medije in preko medijev politiko je, ko smo 11. marca 2016 predali peticijo v Državni zbor RS, doživel vrh prve faze državljanske pobude za zaščito vode na najvišji ravni. Sprememba Ustave bo prvi korak, prva zmaga, ki pa ne bo dovolj. Potrebno je tudi spremeniti zavest vsakega od nas. Slovenija mora biti tukaj enotna, kot je enotna pri podpori naših športnikov. To bo tisto, kar nam bo omogočilo, da bomo to vojno za modro zlato tudi dobili.
Vas je presenetil tako množičen odziv?
CI Za Slovenijo in svobodo: Da in ne. Predvsem smo bili v ekipi veseli in zadovoljni, saj nam je uspelo, da so se ljudje končno prebudili in stopili iz svoje cone udobja. Na lepem nismo bili več sami, pač pa je skupaj z nami ogromno ljudi širilo informacijo naprej. To so pravi varuhi vode, ki so zaslužni za uspeh peticije in za dejstvo, da ste se mediji odzvali. In temu primerno se je odzvala tudi politika. Sprejel in podprl nas je predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez, pa tudi večina strank se je pozitivno opredelila do spremembe Ustave, ki je v proceduri v Državnem zboru. Logično pričakovanje naše ekipe in vseh varuhov vode je, da se zdaj od besed preide k dejanjem in se še pred poletjem pravica do vode in kdo lahko z našo vodooskrbo upravlja zapiše v Ustavo.
V nadaljevanju je odgovarjal naš član Brane Golubović.
Kako gledate na predlog zapisa v ustavo, ki ga je pripravila ustavna komisija? V čem se razlikuje od vašega predloga iz leta 2013?
Brane Golubović
Dikciji sta dokaj podobni. Obe se osredotočata na pravico do pitne vode za vsakogar in obe imata željo, da se vodooskrba izvaja preko neprofitnih javnih služb, ki ne morejo ustvarjati dobička, če pa že pride do presežka prihodkov, se mora ta nameniti za investicije. Dikcija, ki jo je nadgradila strokovna skupina Ustavne komisije je še bolj podrobna, kar mi je všeč. Med drugim so dodali še, da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter da ti vodni viri ne morejo biti tržno blago.
Upam, da pravniki ne bodo našli kakšne luknje tudi v tem zapisu in da se po sprejemu Ustave vodooskrba prebivalstva ne bo mogla več izvajati preko zasebnih domačih in tujih podjetji, pa tudi da javna podjetja ne bodo mogla več ustvarjati dobička s svojo storitvijo temveč bodo morali morebitni višek prihodkov nameniti nazaj v vodooskrbo. Seveda bo potrebno spremeniti še zakone. Veliko dela in odgovornosti bo na poslankah in poslancih, pa tudi na nas ljudeh, da bomo to spremljali.
Kakšno nevarnost po vašem za vodo kot javno dobrino predstavljajo tajni sporazumi (TTIP, CETA, TISA)?
Trgovinski sporazumi ZDA in EU
Imeli smo trojko, imeli smo direktivo o podeljevanju koncesij, sedaj imamo čezatlantske trgovinske in naložbene sporazume (TTIP, CETA in TISA). Čezatlantski sporazumi so velika nevarnost za Evropske države, saj spuščamo korporacije skozi glavna vrata pri odločanju vlad in parlamentov. Enostavno jih določamo za »stranko v postopku« pri sprejemanju zakonodaje. S temi sporazumi se omogoča korporacijam, pa tudi vsem drugim podjetjem, mehanizem, da tožijo državo za izgubo dobička, če država sprejme predpis, ki bi jih omejeval pri njihovem delu. Pa ni problem samo voda. Gre tudi za privatizacijo različnih storitev, ki so danes javne. Poleg tega v Evropo prinašamo ameriške standarde, kar bo poslabšalo kmetijske, okoljske, zdravstvene in socialne razmere.
Sicer Slovenija podpira sporazume, kar obrazloži na svoji spletni strani Vlada. Osebno pa menim, da je osnovni namen, da se poveča moč tistim, ki jo že sedaj imajo, za preostalo populacijo pa se stvari ne bodo izboljšale, kvečjemu poslabšale. Ne pogajaš se v tajnosti, skrit pred očmi parlamenta in javnosti, če imaš poštene namene. Zakaj slovenski javnosti oseba, ki zastopa našo državo pri teh sporazumih ne poroča mesečno o tem? Govorimo o 100 in več milijard vrednih dogovorih, pa ne vemo niti to, kdo in kako zastopa Slovenijo.
Zanima me tudi kako si razlagate, da je korporacija Heineken koncesije predala na občino Laško. Morda veste zakaj?
Ta prevzem je zbudil javnost, da je naša pitna voda zanimiva tudi za tuje korporacije. Pri pitni vodi je za podjetja zanimiva čas trajanja koncesije za črpanje in kakovost vode. Vse ostalo imajo same. Podobno je tudi pri vodooskrbi. Zasebno podjetje, ki ima koncesijo za vodooskrbo je vredno le toliko, kolikor dolgo ima koncesijo.
Glede Heinekena lahko samo ugibam o razlogih. Sicer se družba ne umika samo iz vodooskrbe slabih 10.000 prebivalcev, temveč iz vseh poslov, ki niso njihova osnovna dejavnost. Vrača oziroma prodaja športno dvorano, hotel, ipd. Vsekakor bo zanimivo spremljati naše nadzorne organe, saj se voda za industrijsko proizvodnjo in vodooskrbo črpa na istem območju. Zanimiv podatek iz Trajnostnega poročila skupine Laško iz oktobra 2015 je tudi, da je Skupina odkupila preko 70 hektarjev pretežno gozdnih zemljišč, kjer so izvedli poizkusne vrtine, ki so pokazale pozitivne rezultate in bodo vključene v sistem vodooskrbe. To s prevzemom še velja ali bodo te vrtine namenjena komercializaciji?
Kakšni so vaši naslednji načrti, glede na to, da verjetno z zapisom v ustavo problemi ne bodo rešeni (omenja se tudi dobičkonosno upravljanje čistilnih naprav, podeljene koncesije bodo ostale še do nadaljnjega)?
Kot sem že omenil je prvi korak zaščita pitne vode na najvišji ravni in do takrat bomo s pomočjo ljudi izvajali pozitivne akcije, da bo do spremembe prišlo do poletja. To je naša prioriteta sedaj. Po informacijah, ki jih imamo, kaže dobro. Nadalje bomo v naši CI Za Slovenijo in svobodo prebujali zavest ljudi, da tako kot se bomo obnašali do naše vode tako bomo v prihodnosti tudi živeli. Ozaveščali ljudi, da je voda tudi naša priložnost za razvoj in da mora politika ukrepati. Ukrepati pa moramo tudi v okviru Evropske unije in zaščititi pravico do vode v najvišjih pravnih aktih EU.
Seveda bo po spremembi Ustave potrebno prilagoditi zakonodajo. Upam, da pri tem ne bo problemov in da pet pravnikov ne bo imelo 15 različnih razlag, kaj piše v Ustavi. Glede podeljenih koncesij za vodooskrbo bo verjetno potrebno počakati, da potečejo, v tem času pa se bodo morale občine pa tudi država pripraviti na to, da na sebe prevzamejo vodooskrbo. Ne bo pa to dovolj. Pritiski, da se voda komercializira bodo vseskozi prisotni, zato je še kako pomembno, da Slovenija sprejme jasno vizijo in nato strategijo na področju upravljanja z vsemi vodami. Voda je preveč pomembna, da bi o njej občine odločale same. Potreben je celovit pristop in nadzor. To je resnično naša priložnost za razvoj in blaginjo ljudi. Imamo dovolj vode za oskrbo prebivalstva in delovanje gospodarstva. Viške bi lahko kot država, v kolikor bi se tako odločili, v prihodnosti izvažali ter prihodke vlagali v vodno in drugo javno infrastrukturo, raziskave, izobraževanje, zdravstvo in socialo. Če želimo uspeti moramo upravljati s celotnim vodnim krogom sami preko javnih podjetji. To pa pomeni, da je potrebno tudi na koncu, ko se čisti odpadna vode, imeti nadzor.
Kaj bi po vašem mnenju bilo potrebno storiti poleg spremembe Ustave?
Spremeniti našo zavest do vode, občutek, da jo imamo dovolj ter pristopiti k izzivom, ki nas čakajo celovito. Da pa lahko to storimo je predhodno potrebno postaviti celoviti vizijo in nato uresničljivo strategijo. Voda je največji nacionalni interes Slovenije. Osebno menim, da mora predsednik vlade povabiti najboljše strokovnjake na področju voda, podnebnih sprememb, prava, ekonomije, humanistike in tudi predstavnike laične javnosti ter jim dati nalogo, da v letu dni pripravijo jasno vizijo in strategijo, ki bo upoštevala podnebne spremembe, da svet že danes porabi več vode kot pa jo je na voljo in da bo voda v bližnji prihodnosti zelo iskana dobrina. Skupina bi se morala posvetiti celovitemu upravljanju z vodami ter predvideti dogajanja v bližnji prihodnosti in kako mora Slovenija odgovoriti na izzive, ki prihajajo. Med drugim bo potrebno zelo hitro odgovoriti tudi na vprašanje kako v Sloveniji postaviti model v katerem bi poleg vodooskrbe prebivalstva tudi polnjenje ustekleničene vode izvajala država oziroma državno podjetje in kako izvesti prehod po poteku koncesijskih pogodb za ustekleničeno izvirsko in namizno vodo. Poleg tega pa bi morala Vlada takoj izdati moratorij za izdajanje koncesij za polnjenje vode ter določiti delež BDP-ja, ki se bo namenjal za celovito upravljanje z vodami. Slovenija bo v prihodnje izvoznica modrega zlata. Postavlja se samo vprašanje ali bo to izvajala država preko svojih podjetji in prihodke vlagala v razvoj in blaginjo ljudi ali zasebna podjetja, katerih cilj je maksimiziranje dobička za svoje lastnike. Na nas je, da se odločimo.
Vprašanja je CI ZSS in našemu članu Branetu Goluboviću postavil novinar časopisa Svet24, Matej Klarič. Objavljen je bil le del odgovorov v dobrem članku Čigava bo Slovenska voda?
