Magna in pitna voda…

V viziji Slovenije je med drugim zapisano: »…Družbena in okoljska odgovornost sta za nas zelo pomembni. Naravo spoštujemo in z naravnimi viri upravljamo premišljeno. Priložnosti za delo nam ustvarjata digitalna odličnost in model krožnega gospodarstva…«

Novembra 2016 smo v Ustavo umestili novi 70.a člen “Pravica do pitne vode”, kjer smo v tretjem odstavku zapisali: “Vodni viri služilo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in v tem delu niso tržno blago.”

OK. Podpiram vizijo. Pri spremembi Ustave RS sem sam aktivno sodeloval s kolegicami in kolegi iz civilne iniciative. In kaj za vraga potem počne lakirnica Magna Stayer na vodovarstvenem območju in 100 ha kmetijskih zemljiščih? Zagotavljanje delovnih mest za vsako ceno! Dve stvari sta, ki ju ne uničuješ. Eno so vodni viri in drugo so kmetijska zemljišča – prehrana. Tukaj pa smo priča, da se uničujejo prvovrstna kmetijska zemljišča, gradi na vodovarstvenem območju nevarno dejavnost in po še vsaj 170.000.000 litrov pitne vode se bo letno porabilo. Za primerjavo naj navedem, da celotna Podravska regija, ki šteje dobrih 320.000 prebivalcev porabi letno 24.330.000 m3 pitne vode za oskrbo prebivalstva.

Boste rekli, saj imamo vode dovolj. Res? Na primer junija letos so v Občini Hoče Slivnica, kjer bo stala Magna in porabila 170 milijonov litrov vode na leto, obveščali javnost o omejitvah porabe pitne vode zaradi visokih dnevnih temperatur v mesecu juniju. V obvestilu so zapisali, da v takih razmerah kapacitete vodooskrbnega omrežja ne omogočajo nemotene oskrbe s pitno vodo. Ampak pitna voda ni problem pravijo, niti kanalizacija, da ne omenjam morebitnih nesreč, ki bi lahko vplivale na podtalnico. Nesreče se dogajajo v Sloveniji. Zadnje čase jih je zaradi pohlepa in nestrokovnosti vedno več.

Že v letu 2008 je Urad za komunalo, promet, okolje in prostor MOM v oceni stanja za področje pitne vode med drugim zapisal: “Statistične analize spremljanja padavin in gladine podzemne vode na območju Dravskega polja kažejo jasne negativne trende vodne bilance, kar zahteva skrajno skrbno ravnanje z vodnim prostorom tudi na območju MOM in sosednjih občin s posebnim poudarkom na varovanju obstoječih zalog podzemne vode.”

Prihaja Magna mogoče zaradi pitne vode v Slovenijo? Pitne vode, ki smo jo z Ustavo zaščitili. Smo že pozabili, da smo v enem od odstavkov zapisali, da se vodni viri prednostno in trajnostno uporablja za oskrbo prebivalstva. Je bila narejena študija vplivov izkoriščanja podtalnice na dolgi rok, vsaj 20 let? Pa, če nam ni do pitne vode, bi se lahko kaj naučili vsaj iz požara v Kemisu, ki ima za posledico uničenje potoka ali pri kemični tovarni v Dekanih, ki je danes že zaprta. Če že tovrstna industrija, sam je ne vidim, potem je v tem delu Slovenije, kar nekaj primernih, degradiranih območji po pisanju Siol.net, industrijskih con (Maribor, Kidričevo, …). V Kidričevem župan sam pravi, da imajo v občini 130 hektarjev veliko območje. “Pred 150 leti so ga tamkajšnji kmetje pogozdili. Danes na njem raste les najslabše kakovosti, ki ga ni mogoče uporabiti za kurjavo ali gradnjo,” je za Siol.net povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Konec koncev ima vsaka občina svojo cono, ki večinoma samevajo. Mimogrede korporaciji bomo dali še dobrih 25 milijonov evrov subvencij oziroma toliko kot bo država pobrala Pečečniku in Akrapoviču .

Kot sem zapisal. Ne vidim in ne podpiram odpiranje tovrstne industrije v Sloveniji. Prihodnost je v industriji tipa tovarne robotov Yaskawa v Kočevju.  A se vseeno zavedam, da ima vsaka tako velika investicija veliko multiplikativnih učinkov na gospodarstvo. Veliko podizvajalcev bo dobilo posel, plačani bodo davki, nove zaposlitve, ipd. A še enkrat. Zakaj za vraga ravno to zemljišče in zakaj ne zemljišče, ki je v lasti države v bližini?

Vse to je posledica, da nimamo jasno začrtane strategije v katero bi verjeli, bi bila družbeno sprejemljiva. Že državna prostorska strategija, kjer bi zelo jasno opredelili kje in kakšna dejavnost na določenem območju se lahko izvaja in imamo za njo interes v Sloveniji, bi rešila kar nekaj zagat. Vsaj za zemljišča v državni lasti bi morali imeti izdelane jasne načrte, kaj in kako bomo na območju razvijali. Sam menim, da bi bilo možno poiskati primerna zemljišča, ki niso tako kvalitetna in ne ležijo na vodovarstvenem območju tudi za Magno, če bi bili pripravljeni.

Vodovarstveno območje predela, kjer se bo gradila Magna. Vir: PISRS

Brane GOLUBOVIĆ

p.s. Članek je bil zadnje osvežen 24.7.2017